Preskoči na vsebino


VELIKI ŠMAREN - Marijino Vnebovzetje

Veliki Šmaren - praznik Marijinega Vnebovzetja

V sredo, 15.8.2012, smo praznovali največji Marijin praznik - Vnebovzetje. Zjutraj sta bili sv. maši ob 7-ih in 9-ih, nato so bo 15. uri sledile slovesne večernice z litanijami, ki jih je vodil g. prelat Stanislav ZIDAR, zatem pa molitev pred Najsvetejšim, ki jo je vodila Prenova v Duhu do 17. ure, ko je bila na sporedu sklepna sveta maša, ki jo je daroval naš rojak g. Peter KOKOTEC, ki je po njej blagoslovil restavrirano sliko Marije Vnevzete v glavnem oltarju. Slika je bogato umetniško delo slikarja GOSAR-ja, ki pa je bila restavrirana (ofer je bil namenjen temu namenu) v restavratorski delavnici v Ljubljani.


 

 

Jn 6,60–69

MARIJA NE PRIHAJA LE K ELIZABETI, TEMVEČ TUDI K NAM

 

Spet je pred nami praznik Marijinega vnebovzetja; ta je za nas kristjane »druga velika noč«, ki nam pove, da se naše življenje ne izteka v prazen nič, v brezno slepe usode, marveč v vstajenje in večno življenje. Zaradi takšnega sporočila je ta praznik tudi tako močno uveljavljen med nami.

Na praznik Marijinega vnebovzetja poslušamo pri maši evangelij o njenem obiskanju tete Elizabete, zato lahko rečemo, da je ta praznik na nek način tudi poseben čas Marijinega obiskanja današnjega človeka. Naše življenje zaznamuje doba, ki ji nekate­ri pravijo tudi posthumana doba. To je čas razvite tehnologije in vplivnih sredstev javnega obveščanja, pa tudi neopredeljenih ciljev in nejasnega smisla, doba zmedenih meril dobrega in zlega, resnice in laži, doba pozabljanja duhovnih in moralnih vrednot, doba relativiziranja človeškega življenja, ko je človek le še številka in odstotek, doba ogroženega dostojanstva, v kateri je človek le volivec, potrošnik, navijač ali kupec, doba, v kateri ima osebna korist prednost pred skupnim dobrim. Ko namreč kapital premaguje moralo, dobiček duhovne vred­note, iznajdljivost pravico, bogatenje poštenje, ko prepad med bogatimi in revnimi postaja vse bolj širok, potem je to dovolj razlogov, da to dobo imenujmo posthumano.

Doba, v kateri živimo, posebej ogroža mlade. Ponuja jim številne privide srečnega življenja, ki se pogosto končajo v alkoholu, mamilih, divjih zabavah. Vse to vodi v izpraznjenje, izgubo smisla in veselja do življenja. Prav k njim se zato pogosto obrača tudi papež. V govoru med bdenjem 9. julija 2008, jim je v Sydneyju naročil: »Poskrbite, da bo ob vašem študiju, športu, glasbi in umetnosti zorela tudi vaša vera. Podpirajte jo z molitvijo in jo hranite z zakramenti, da boste vir navdiha in v pomoč tistim okoli vas. Navsezadnje smisel življenja ni kopičenje in je veliko več kot uspeh. Živeti v polnosti pomeni biti notranje preobražen in odprt za energijo Božje ljubezni.« Take ideale naj spodbudi obhajanje velikega šmarna tudi v vseh nas.

 

Po: F. Petriču

Lokacija:
Print Friendly and PDF