Preskoči na vsebino


4. velikonočna nedelja

 

Jn 10,27–30

JE PODOBA PASTIRJA ŠE AKTUALNA ZA DANAŠNJI ČAS?


V prvih krščanskih stoletjih so Jezusa Kristusa radi upodabljali kot dobrega pastirja. Stoji sredi črede ali pa stopa pred njo in jo vodi na bogato pašo Božje besede. Jezus se sam v evangeliju imenuje Dobri pastir. Ni najemnik, marveč pravi pastir, ki mu ovce pripadajo. Zato jih v vsaki nevarnosti varuje in je pripravljen umreti zanje.
Kaj naj danes počnemo s podobo pastirja v tej dobi računalništva, informacijske revolucije in osvajanja vesolja? Ali ima ta prilika po dvajsetih stoletjih še sploh kaj povedati današnjemu človeku? Ali ne spada v neki docela drugačen, časovno in krajevno odmaknjeni svet? Predvsem pa danes nihče ne mara, da bi ga primerjali z ovco. Beseda je postala že kar podcenjujoča.
A vendar: podoba pastirja z ovco razodeva globoke resnice o Bogu in Jezusu kot rešitelju, govori pa tudi o nas, saj je nadvse sodobna in dragocena, čeprav na prvi pogled deluje drugače. Lahko nam je spomin in opomin na pristne, prvinske odnose človeka do drugih živih bitij in do narave sploh. Na odnose skrbi, varovanja, odgovornosti, ki se jih bomo spet morali naučiti, če bomo hoteli preživeti.
Ta lik nam zastavlja prenekatero vprašanje. Je namreč simbol naše odgovornosti ne le za živali, za naravo, ampak predvsem za druge ljudi. Vsakemu se kdaj zgodi, da lahko drugega dvigne, reši in »zadene na rame«, ali pa ga prezre, pusti in gre mimo. Drug drugega moramo prenašati in kdaj pa kdaj prevzeti del njegovega bremena. 
V svetu, kjer veljajo predvsem moč, uspeh, pogum in podjetnost, v svetu, ki je zaznamovan z nasiljem nad človekom in nad  naravo, nas podoba pastirja z ovco na mah spomni, kako zelo potrebno je usmiljenje. Mar ne uporabljamo te lepe besede največkrat v njeni nikalni obliki – »neusmiljen«, »brez usmiljenja«? Ali ni v današnjem svetu vedno manj plemenite človeške, zlasti materinske, ženske drže usmiljenja? Usmiljenja do ljudi, do živali, do vseh in vsega okoli nas?

Po: TV Slovenija – 1995

 

slika_21.jpgVstali Jezus nas na nedeljo duhovnih poklicev zbira okrog župnijskega oltarja in nagovarja s prav posebnimi, zgovornimi odlomki iz Svetega pisma. On, ki je za nas sprejel trpljenje in smrt, je vstal od mrtvih in živi. Ta Jezus želi danes nadaljevati svoje delo po duhovnikih, redovnikih in redovnicah, po misijonarjih, po vsakem izmed nas. Vsak, še posebej pa duhovni poklic, je Gospodovo delo. Nobeden si ne more sam izbrati poklica. Izbere in pokliče Bog. 
Jezus kot dobri pastir skrbi za svoje ovce. Vsakega človeka do potankosti pozna in želi vsakega pripeljati k sebi, v nebesa; tudi tistega, ki Jezusa ne pozna, ali celo tistega, ki mu nasprotuje. On namreč daje svoje življenje za vse ljudi, kakor dobri pastir daje življenje za svoje ovce. Zato želi, da bi ga vsi ljudje spoznali in začutili njegovo iskreno ljubezen.

Po: Vi ste priče

 
slika_20.jpg
Moje ovce poslušajo 
moj glas in jaz jih poznam 
in hodijo za menoj. 
In jaz jim dam 
večno življenje: 
in nikoli se ne bodo 
pogubile in nihče jih ne bo 
iztrgal iz moje roke.

(Jn 10,27–28)
Gospod Jezus Kristus, 

velik in večni Duhovnik,  
žalostno je tvoje srce, 
ko gledaš ovce brez pastirja. 
Zato v tvojem imenu in po tebi 
prosimo nebeškega Očeta, 
da pošlje delavce na svojo žetev.
Jezus, ljubitelj čistosti, 
stori, da krščanski starši 
vzgajajo svoje otroke 
v duhu požrtvovalnosti 
in da velikodušno darujejo 
za tvojo službo tiste, ki jih ti kličeš. 
Učitelj apostolov, izberi in privabi 
med našo mladino tiste, 
ki nam bodo darovali daritve 
svete maše, delili zakramente, 
molili in se za nas žrtvovali.
Dobri Pastir, varuj jih pred 
zunanjimi in notranjimi nevarnostmi 
in daj jim stanovitnost 
v svetem poklicu, 
da postanejo duhovniki 
po tvojem srcu. 
Naj polni vere in ljubezni do tebe 
in tvoje svete Cerkve 
nesebično posvetijo vse svoje moči 
ohranitvi in širjenju 
tvojega kraljestva.

Molitvenik Združenja Marije Pomočnice

Lokacija:
Print Friendly and PDF