Preskoči na vsebino


Krst

V naši župniji je skupna priprava na krst vsako prvo soboto po večerni sveti maši ob 20.00 uri v župnišču. Na pripravno naj po možnosti prideta oba starša in botra. S seboj prinesite družisnko knjižico in rojstni list otroka.

Ob materi in očetu, botrih in duhovniku je ob prejemu zakramenta svetega krsta dejavno navzoč sam Jezus. On deluje v duši krščenca. Ljudje samo omogočimo prejemanje zakramenta. Zunanje dejanje opravijo ljudje, notranje prerojenje pa sam Bog.

Do prejema zakramenta svetega krsta je človek grešnik, saj je v stanju izvirnega greha. V njem ni milosti oziroma nadnaravnega življenja. Ni v prijateljskem razmerju z Bogom. Ni Božji otrok. Ni član Cerkve.

Bog je imel za vsakega človeka in za vse človeštvo poseben načrt. Hotel je, da bi se človek rodil kot sveta oseba. Ostal bi v ljubečem odnosu z Bogom, bil bi Božji otrok. Vsi bi živeli v najbolj srečnem okolju €“ v raju. Življenje na zemlji bi bilo prijetno, veselo in brez težav. Vsi bi po zemeljskem življenju prišli v nebesa in bi večno živeli z Bogom.

Človek, obdarjen s svobodno voljo, se je zavestno odločil, da ne bo spolnjeval Božje volje, ampak bo živel neodvisno od Njega. S tem je izgubil posebne Božje darove. Vsak človek se zato rodi v pomanjkanju teh posebnih darov in to stanje imenujemo izvirni greh.

Po Jezusovi zaslugi, po Njegovem trpljenju in smrti na križu, pa so nam podarjeni zakramenti.

KAJ SE ZGODI PRI SVETEM KRSTU?

€˘ Bog človeku izbriše izvirni greh. Odraslemu človeku pri krstu odpusti tudi vse druge grehe, storjene do trenutka krsta.

€˘ Bog človeka iz grešnika prerodi v svetnika. Človek prejme posvečujočo milost, stanje svetosti. Ob krstu v duši ni več sledi greha.

€˘ Človek postane Božji otrok. Med Bogom in človekom nastane najtesnejša sorodstvena vez - Božja posvojitev.

€˘ Človek postane član novozaveznega Božjega ljudstva - član Cerkve.

€˘ Postane Božji maziljenec.

€˘ Odpre se mu možnost, da bo postopoma prejemal še druge zakramente.

€˘ Stopi na pot krščanstva, ki najbolj varno in zanesljivo vodi v večno življenje v nebesih.

KRŠČANSTVO JE POKLIC

Biti krščen, biti kristjan, je poklic. Kristjan je izbran in od Boga poklican za življenje iz vere v Troedinega Boga.

Živeti krščanski poklic pomeni: Živeti prvotno svetost! Pomeni trdno verovati v Boga. Vsak dan moliti z vsem srcem. Zavzeto sodelovati vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pri sveti maši. Redno hoditi k sveti spovedi. Redno se hraniti z Jezusovim Telesom pri svetem obhajilu. Kdor živi kot zakonec, se poroči cerkveno! V času bolezni ali starosti gre k spovedi, prejme sveto obhajilo in bolniško maziljenje. Kristjan si bo močno prizadeval spolnjevati Božje in cerkvene zapovedi. Ljubi vsakega človeka.

STARŠI, KOT POSREDNIKI SVETEGA KRSTA

S tem, da starši omogočijo otrokom prejem svetega krsta, jim posredujejo največje možne darove: svetništvo, božje otroštvo in vključitev v Cerkev.

Tudi če bi dali otrokom bajne vsote denarja ali kupe zlata, je to malo vredno v primerjavi z darovi svetega krsta. V trenutku smrti bodo ti zemeljski darovi za človeka brez vrednosti. Darovi svetega krsta in življenje iz njih pa jim omogoči večno sobivanje z Bogom v največji možni večni sreči.

BOTRI, OPORA KRŠČENEMU

Vloga botra ni vloga statista pri krstu ali velikodušnega gmotnega dobrotnika. Njegovo poslanstvo je duhovne narave. Boter vse življenje vsak dan vključuje krščenca v svoje molitve. S svojim življenjem si prizadeva, da daje novemu kristjanu zgled lepega, praktičnega, zavzetega krščanskega življenja. Veliko se z njim pogovarja o verskih vprašanjih in problemih. Če bi se krščeni oddaljil od Boga, Cerkve in župnije, se z njim pogovori, ga spodbudi in mu pomaga prebroditi krizo. Boter in krščenec postaneta duhovna sorodnika, zato sta redno v sorodstvenem - prijateljskem odnosu.

SIMBOLI €“ ZNAMENJA PRI SVETEM KRSTU

Voda odstranjuje telesno umazanijo. Zakrament krsta pa odstranjuje duhovno umazanijo, greh. Voda omogoča naravno življenje. Brez vode ne morejo živeti ne rastline ne živali in ne človek. Zakrament krsta pa podeli in omogoča nadnaravno življenje, torej življenje, ki se po naravni telesni smrti nadaljuje vso večnost.

Že v stari zavezi so kralje in preroke mazilili z oljem. To je bilo znamenje posebnega dostojanstva, posebne časti in odlike. Pri krstu človek postane svetnik, postane Božji otrok. Duhovnik ga v znamenje tega dostojanstva mazili s svetim oljem.

V prvih krščanskih stoletjih so odrasli novokrščeni na veliko soboto pri krstu prejeli belo oblačilo, belo tuniko. Simboliziralo je svetost duše, katere je bil krščenec deležen s svetim krstom. Novokrščeni so v naslednjem tednu vsak dan prišli k sveti maši v krstni obleki. Prvo nedeljo po veliki noči pa so jo prenehali nositi. Po teh belih oblačilih še danes imenujejo prvo nedeljo po veliki noči belo nedeljo. Novokrščeni zdaj največkrat prejme simbolično belo krstno oblačilo v obliki prtička. Ponazarja lepoto, svetost duše.

Sveča, zlasti velikonočna, simbolizira Jezusa. Kot je Jezus daroval, použil svoje življenje za druge, podobno sveča, ko gori, ko daje svetlobo, sebe použiva, izničuje. Pri velikonočni sveči boter prižge krščenčevo svečo. Plamen velikonočne sveče preide na otrokovo svečo. Tako tudi Kristusova milost pride v novokrščenega. Zato se odtlej imenuje KRISTJAN - pripada Kristusu. Plamen je treba varovati, sicer ugasne. Tudi na vero novokrščenega je treba paziti, da ne opeša. Varuhi njegove vere so starši in botri.

Lokacija:
Print Friendly and PDF