Preskoči na vsebino


Marijino brezmadežno spočetje

Marijino brezmadežno spočetje je rimskokatoliška dogma, ki pravi, da je bila Jezusova mati Marija v trenutku svojega spočetja obvarovana izvirnega greha. Temu dogodku Rimskokatoliška Cerkev posveča tudi praznik brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra, po maši, akademija v čast Brezmadežni, ki jo pripravijo mladi in otroci.

Katoliški pogled na dogmo

Dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju je razglasil papež Pij IX. dne 8. decembra 1854 v okrožnici Ineffabilis Deus. Pri razglasitvi te dogme je papež prvič (in dozdaj tudi zadnjič) uporabil papeško nezmotljivost. Dogma ni pomenila novosti v katoliškem verovanju, pač pa samo potrditev prepričanja, ki je bilo zelo razširjeno že prej, saj je praznik brezmadežnega spočetja razglasil že papež Sikst IV. leta 1476.

Dogma je tesno povezana s katoliškim razumevanjem izvirnega greha. Po prepričanju Rimskokatoliške Cerkve se greh Adama in Eve prenaša na vsakega novospočetega otroka in to na dva načina: (1) kot posledice greha prastaršev (bolezni, trpljenje in nagnjenost h grehu) in (2) kot stanje grešnosti že takoj ob spočetju. Po katoliškem verovanju so torej vsi otroci od trenutka svojega spočetja naprej omadeževani z grešnostjo in prikrajšani za posvečujočo Božjo milost - in to dokler jih ne očisti zakrament krsta. Omenjena dogma torej uči, da je bila Marija edina od vseh ljudi, ki ob spočetju ni bila grešna, pač pa je bila že od prvega trenutka svojega obstoja milosti polna (ni pa bila obvarovana posledic izvirnega greha - za to, da je celo življenje ostala brez greha, si je morala prizadevati in se odločiti za sodelovanje z Bogom, kar je izpovedala z besedami: "Glej dekla sem Gospodova, zgĂdi se mi po tvoji besedi.").

Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja praznuje katoliška Cerkev 8. decembra - točno devet mesecev pred 8. septembrom, ki predstavlja obletnico Marijinega rojstva.

Lokacija:
Print Friendly and PDF