Preskoči na vsebino


Župnijska cerkev Marije Vnebovzete

Cerkev in gore se dvigajo proti nebu in tudi človeško srce se ob tem pogledu nehote dvigne od vsakdanjosti. Marijina cerkev na Primskovem je najbolj pomemben kulturni spomenik v tem delu Kranja z razgibano zgodovino. Prvotna cerkev v gotskem stilu se omenja že 1.2.1403 leta, posvečena je bila marca 1479 leta.

Takrat je cerkev segala do sedanjih stranskih oltarjev, široka je bila toliko, kolikor stoje zadnje klopi v širino (14 m dolga, 5 m visoka in 3 metre široka). Cerkev je imela vedno 3 oltarje in zelo zgodaj bratovščino Matere Božje, kar je potrdil tudi škof Reinald Scarlicki, ki je leta 1631 obiskal Primskovo.

Od te cerkve so ohranjeni sedanji zvonik do prvih steklenih lin, navček iz leta 1647 in znameniti gotski kip Marije z Jezusom, izdelan v letih 1450 - 1470. Janez Vajkard Valvazor piše, da so se v njej dogajali čudeži. Ker so jo Turki poškodovali, jo je preddvorski župnik Janez Ludvik pl. Lilienstein 1729 leta dal podreti in isto leto zgraditi sedanjo baročno cerkev.

Primskovo je spadalo do leta 1793 v preddvorsko faro, nato v Kranj, leta 1965 leta pa je bila ustanovljena samostojna župnija.

Ko stopimo skozi glavna vrata pod gotski obok zvonika, zagledamo na levi že omenjeni znameniti kip Marije z Jezusom iz 15. stoletja.

V notranjosti cerkve nas takoj prevzame lepota glavnega baročnega oltarja iz leta 1775. Vratca z reliefom Jezusa s Slomškom in Baragom - slovenskim motivom Emavsa - je oblikoval akademski kipar Stane Kolman, rezbarka dela na tabernaklju in vse okvire slik v cerkvi pa Miha Legan.

Marijin kip z Jezusom nad tabernakljem je obdan s kipi evangelistov, na vrhu je Sveta Trojica, ki krona Marijo v nebesih, na levi stoji kip sv. Frančiška, na desni sv. Dominika.

Na evangeljski strani prezbiterija je kip Jezusa - Dobrega pastirja z nekdanje prižnice, na drugi strani kip sv. Roka.

Stranska oltarja sv. Jurija in Ane sta iz leta 1847, oltarne plastike so verjetno starejše. Na oltarju sv. Jurija so upodobljeni še kipi sv. Pavla, Petra in sv. Florjana, na oltarju svetega Joahima in Ane pa kipi sv. Barbare, Lucije in sv. Jožefa.

Vse freske na stropu in ob straneh so delo Matije Bradaška. Oltarna slika je delo slikarja I. Gosarja iz leta 1877.

Znamenita so poslikana okna slikarja Staneta Kregarja. Križev pot Leopolda Layerja iz kapucinske cerkve iz Kranja je bil od 1893 do 1963 na Primskovem. Akademski slikar Vinko Tušek, je po izvirniku naslikal nov križev pot, ki je nameščen v nove okvire v Baročnem stilu. Križev pot Ivana Pengova je sedaj nameščen v župnijski dvorani.

Še več slik iz notranjosti cerkve najdete tukaj!




Print Friendly and PDF