1. postna nedelja in akcija 40 dni brez alkohola
Lk 4,1–13
ZMAGAL JE ČLOVEK
Kristus nam je bil podoben v vsem, razen v grehu. Torej tudi v tem, da je bil skušan, da je mogel in moral izbirati med dobrim in zlom. Razlika med nami in njim je v tem, da se on nikoli ni odločil za zlo, mapak vedno le za dobro.
Izkusil je tudi, da si zlo nadeva krinko dobrega. Celo na Sveto pismo se sklicuje skušnjavec z namenom, da odvrne Jezusa od njegovega načrta. Namesto težaškega dela za naše rešenje, v katerem je vključeno tudi trpljenje in smrt, mu ponuja in predlaga zložno pot. Sit bo, slaven in bogat. »Vse to ti dam …« pravi hudič.
Skušnjavcu seveda ni do Svetega pisma, niti do tega, da Jezus ne bi trpel lakote. Do tega mu je, da Kristus ne bi postal odrešenik, Emanuel, Bog z nami, ampak da bi bil on, hudič, z nami, s človeštvom.
Res sta bila potrebna post in molitev v puščavi, res je bila potrebna modrost in ljubezen samega Sina Božjega, da je sprevidel skušnjavo in jo premagal.
Kdo od nas nima podobnih skušnjav? Vsi bi radi dosegli nekaj velikega. Toda radi bi to dosegli brez truda, brez napora in brez odpovedi, brez posta in brez molitve. Življenje pa ima svoje zakonitosti. Za pošteno pridobljen kruh je treba pošteno delati. Za pošteno zgrajeno hišo je treba pošteno pljuniti v roke. Za pošteno pridobljeno zmago se je treba pošteno boriti.
Najhujša skušnjava pa je, če je kdo pripravljen za večji kos kruha ali za boljši položaj zamenjati svoje prepričanje, zatajiti svojo osebnost, pogaziti v sebi človeka, po načelu: vse storim, če mi vse daste.
Tudi danes nekateri ljudje podlegajo takim skušnjavam. Če pravimo, da je na svetu veliko zla, ga je predvsem zaradi takšnih ljudi.
Zato Jezusova zmaga pomeni v zadnjih posledicah zmago zvestobe, poštenosti, resnice, dobrote, skratka vsega, kar je v človeku človeškega in Božjega, nad tem, kar je v njem nečloveškega in satanskega.
Po: F. Cerarju
Mnogi novozavezni pisci govorijo o spopadu med silami dobrega pod Božjim poveljstvom in silami zla pod vodstvom hudega duha. Boj med dobrim in zlim je postal resničnost našega sveta, ko se je človek prvič uprl Bogu. Od takrat naprej je svet podoben bojišču, na katerem se odvija duhovni spopad.
Jezus je prišel v sredo te bitke, ko se je sam spoprijel s skušnjavo v puščavi. Z lahkoto uvidimo, zakaj je hudi duh proti njemu usmeril vse svoje zle sile. Jezus je namreč prišel rešit ljudi z njihove zasužnjenosti grešnemu življenju. Če bi lahko pripravil Jezusa do tega, da bi grešil, bi načrt rešitve popolnoma propadel.
D. Watson
Jezus mu je odgovoril:
»Rečeno je:
‚Ne skušaj Gospoda,
svojega Boga.‘«
Ko je hudič končal
z vsemi skušnjavami,
je do svojega časa
odstopil od njega.
(Lk 4,12–13)
V življenju ne srečamo le prijetnih in prijaznih ljudi, ampak tudi ljudi, ki nam želijo slabo. Evangelist Luka pripoveduje o srečanju Jezusa s hudičem, ki ga hoče zapeljati.
Obstajajo srečanja, ki nas zmedejo. Čutimo, da se moramo zavarovati pred osebo, ki smo jo srečali. Vendar obstaja tudi v takšnem srečanju neke vrste možnost. Ob tem spoznamo svojo senco, pred katero smo si do sedaj zakrivali oči. Spoznamo, kaj nas ogroža. Srečati moramo lastno resnico, da lahko živimo brez strahu pred samim seboj.
Ob nekaterih srečanjih vidimo prepad svoje duše. Čutimo, kako blizu smo robu. Tako nas srečanje s temo opomni, da moramo lastno temo postaviti v Božjo luč!
Po: A. Grünu
Akcija 40 dni brez alkohola
Starši in vzgojitelji smo izjemno pomemben zgled za odnos otrok in mladostnikov do alkohola. Vse raziskave pa žal kažejo, da večina otrok v Sloveniji prvič zaužije alkohol ravno v svoji družini. To svojo izkušnjo kasneje nadgradijo in okrepijo v krogu sovrstnikov. Starši slovenskih otrok in mladostnikov imajo izjemno popustljiv odnos do alkohola, saj otroci in mladostniki v raziskavah sporočajo, da več kot dve tretjini staršev ve za njihovo pitje, polovica pa bi pitje alkohola tudi dovoljevala.
Starost otrok ob prvem pitju alkohola se iz generacije v generacijo niža, s tem pa se povečuje škoda pri njihovem telesnem in duševnem razvoju in kar za nekajkrat povečuje tudi verjetnost, da bodo ti otroci v odrasli dobi postali zasvojeni.
Zagotovo je tako stanje odraz naše splošne družbene tolerance do prekomernega in škodljivega uživanja alkohola.