Kakšni viničarji pa smo mi?
(Mt 21,33–43)
Prilika o vinogradniku in viničarjih je vsaj načeloma zelo jasna. Vinogradnik je temeljito poskrbel za vinograd. Očitno ga je zasadil, potem pa obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp. Torej je bil odgovoren v celoti za to, da bo vinograd prinašal sadove, od katerih bodo lahko živeli tisti, ki bodo delali na njem, hkrati pa bo dajal delež tudi njemu. Seveda vinograd sam ne bo prinašal sadov, če ga ne bodo obdelovali, obrali in grozdje stisnili. Potrebno bo trdo delo. In potem je tu še stolp, ki ga ne potrebujejo viničarji ne za trgatev ne za stiskanje. Potrebno je misliti na prihodnost. Vino je potrebno shraniti, in temu je namenjen stolp. Služi pa tudi varovanju. S stolpa je bilo mogoče stražiti posestvo.
Gospodar je pomislil na vse. Bil je odgovoren in skrben. Temeljit in zavzet. Vse je bilo na pravem mestu. Kaj pa viničarji? Njim je logično samo eno. Imajo polne shrambe. Jezus to početje komentira takole: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.« In kaj je temeljni kamen, se vedno znova sprašujem? O čem govori Jezus?
Vogelni kamen ali temeljni kamen ni vinograd. Tega bi viničarji zelo radi zadržali zase, tega niso zavrgli. Kaj pa so zavrgli? Več kot očitno ne sprejmejo gospodarja, zato zavračajo njegove služabnike in ubijejo sina, ki je dedič. Kaj so še zavrgli? Zavrgli so gospodarjevo logiko življenja! Viničarji ne prenesejo tega, kar jim gospodar naroča. Radi bi bili sami svoji gospodarji.
Današnji evangelij nam zelo jasno govori, kako viničarji zavračajo vsako roko nad njimi. Hočejo imeti popolno svobodo. Gospodar je vinograd ogradil, oni pa se počutijo utesnjene. Hočejo imeti neomajno svobodo. Hočejo biti gospodarji nad vsem. Lahko bi rekli, da v celoti zavračajo Božje kraljestvo, ki temelji na nekaterih vrednotah, stoji na temeljih, mimo katerih ga ni mogoče graditi.
Zanka.
(Mt 22,15–21)
Namen vprašanja, ki vodi sodelavce farizejev v evangeljskem odlomku 29. nedelje med letom, je jasen. Ujeti Jezusa v besedi. V eni sami misli pa povedo tudi vse o odnosu do Jezusa. Pravijo: ’Vemo, da si resnicoljuben in da res učiš tako živeti, kot hoče Bog.’ Torej vedo, da je Jezus pravičen in dober. Govori in dela tako, kot Bog pričakuje od vernika.
Zakaj ga je potrebno skušati? Odgovor je preprost in jasen tudi njim samim. Napoti jim je in potrebno ga je odstraniti. Zaradi Jezusovega vpliva ljudstvo ni več tako slepo in pokorno – in odkar Jezus nastopa, nimajo toliko koristi, kot so jo imeli pred tem. Kje naj nastavijo past?
Preprosto! Nastavili jo bodo tam, kjer je najbolj gotovo, da se bo ujel. Cesar je sovražnik, a hkrati nujno zlo. Nihče ga ne mara, ne oni ne ljudstvo. Vsi govorijo o krivici, da morajo plačevati davke, vendar javno si tega ne upajo govoriti. Jezus, ki je resnicoljuben, bo najbrž to povedal javno, zaradi tega pa ga lahko tožijo in obsodijo. Kakšna pokvarjenost! Tisto, kar vsi mislijo, kar vsi vedo, še več, tisto, s čimer se tudi vsi strinjajo – t.j., da je plačevati davke tujcu krivica, to bodo uporabili proti poštenemu verniku! A Jezus je preveč pameten, da bi ga mogli ujeti v tako poceni zanko. Za past se bodo morali še potruditi, pokvarjenost pa ostaja.
Jezus se je tokrat izmaknil zanki. Ni se spopadel s takratno oblastjo v shodnici, ampak je naprej zavzeto skrbel za dvanajstere, jih opogumljal in usposabljal za misijonsko delovanje. Vedel je, da sam ne bo zmagal proti hinavščini. Podobno so mnogi pogumni oznanjevalci ubirali različne poti do oznanila ter obšli nastavljene zanke. Še posebej iznajdljivi morajo biti pri svojih besedah in ohranjanju Kristusovega nauka številni misijonarji na različnih koncih sveta, kjer oblast preži nanje, da bi jih lažje ujeli oz. jih ovirali pri njihovem delu. In nenazadnje moramo biti tudi vsi mi kristjani v svetu, ki nas danes obdaja, nadvse spretni, da bi lahko sledili evangeliju, hkrati pa tudi svetu sporočali, katere vrednote je potrebno živeti.
Je rožni venec »blebetanje istih besed«?
Na prvi pogled se zdi, da je rožni venec le nenehno ponavljanje istih besed. Toda njegov pravi namen je veliko globlji.
Jezus pravi: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani ...« (Mt 6,7).
Ne obsoja ponavljanja kot takega, ampak prazno, mehanično govorjenje, pri katerem človek misli, da bo uslišan zaradi množice besed.
Tudi Jezus sam je večkrat molil z istimi besedami, ponavljanje pa pogosto srečamo tudi v psalmih ipd. Torej ponavljanje samo po sebi ni problem. Vprašanje je, ali je v molitvi navzoče srce.
Ime rožni venec včasih koga zavede, kot da je bistvo v štetju zdravamarij. V resnici je vsaka desetka povezana z dogodkom iz Jezusovega življenja: oznanjenje, rojstvo, krst, spremenjenje, križev pot, vstajenje ...
Zdravamarije ustvarjajo nekakšen ritem, ki umiri misli in srce, da se lahko človek poglobi v Kristusovo skrivnost.
Podobno kot človek med sprehodom nezavedno ponavlja korake – tudi tam cilj niso koraki, ampak pot, ki jo z njimi prehodi.
Ponavljanje lahko človeka vodi iz glave v srce. To poznajo tudi druge krščanske tradicije. V vzhodnem krščanstvu recimo verniki ponavljajo: »Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se me.« Ta molitev ni namenjena temu, da bi Boga prepričali, ampak da bi se srce postopoma odpiralo njegovi navzočnosti. In rožni venec deluje podobno.
Kaj pa, če med molitvijo odtavam? To se zgodi skoraj vsakemu. Bog ne meri kakovosti molitve po popolni zbranosti. Pomembno je, da se vedno znova vračamo k njemu.
Poudariti je potrebno, da rožni venec ni namenjen temu, da bi Boga prepričali z mnogimi besedami, ampak da bi naše srce skozi mirno ponavljanje in Marijino družbo vedno bolj raslo v podobnosti s Kristusom.
Ko je tako moljen, ni monotono ponavljanje, ampak šola zaupanja, tišine in premišljevanja evangelija.
Molitveni nameni rožnega venca:
1. 10.: za lepo vreme
2. 10.: za zdravje
3. 10.: za vse tiste, ki pomagajo v župniji
4. 10.: za domovino
5. 10.: za družine
6. 10.: za odvisnike
7. 10.: za vdove in vdovce
8. 10.: za bolnike in invalide
9. 10.: za zdravo pamet
10. 10.: za vzgojitelje
11. 10.: za nerojene otroke
12. 10.: za mlade
13. 10.: za domačega duhovnika
14. 10.: za člane ŽPS
15. 10.: za sodelovce Karitas
16. 10.: za oddaljene kristjane
17. 10.: za vse, ki ne verujejo
18. 10.: za župnijo
19. 10.: za birmance
20. 10.: za vse, ki se pripravljajo na zakrament svetega zakona
21. 10.: za župnijo
22. 10.: za domovino
23. 10.: za prvoobhajance
24. 10.: za mir na svetu
25. 10.: za nove duhovne poklice
26. 10.: za edinost kristjanov
27. 10.: za ljudi v stiskah
28. 10.: za nerojene otroke
29. 10.: za ostarele in osamljene
30. 10.: za čimprejšnje prenehanje epidemije
31. 10.: za spravo
Praznik vseh svetih.
(1. november)
Za vernega kristjana ni dan mrtvih, ampak slovesen praznik veselja, ker so mnogi naši verni bratje in sestre že dosegli nebeško slavo in jih že častimo na naših oltarjih. Praznik spada med največje krščanske praznike. V ospredju so naši poveličani člani Cerkve, ki se že radujejo nebeške slave in poveličanja. Mnoge Cerkev pozna, jih občuduje in nam daje za zgled, naj jih v svojem življenju posnemamo. Praznik VSEH SVETIH je zapovedan, kar pomeni, da se ta dan kristjan zagotovo udeleži svete maše.
Razpored svetih maš za praznike je na zadnji strani Oznanil. Rožni venci se bodo molili pred sveto mašo od 7.45 dalje. Lepo vabljeni.
Na praznični dan popoldne se ob 14. 30 uri zberemo k molitvam na pokopališču, da bi molili za vse rajne, ki še potrebujejo naše molitve in pomoči. Vera nas uči, da moramo v kraj očiščevanja, če na zemlji nismo zadostili za svoje grehe. Zato mnoge sveče in rože rajnim ne pomagajo, so pač izraz našega spoštovanja in spomina na rajne.
Rajnim in sebi lahko pomagamo s tem, da prejmemo zakramente sv. spovedi in vrednega sv. obhajila. Kdor prejme sv. zakramenta spovedi in obhajila, obišče cerkev ali pokopališče, moli vsaj Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu za rajne in po papeževem namenu, LAHKO NAMENI RAJNIM POPOLNI ODPUSTEK, s katerim so rajni rešeni časnih in večnih kazni. Ali imam toliko vere in zaupanja v ta dar Cerkve?
Ob 20. uri bo molitveno bogoslužje za mlade. Vsi mladi lepo vabljeni!
Spomin vernih rajnih.
(2. november)
RAJNIM LAHKO POMAGAMO tudi tako, da darujemo zanje svete maše.
Ta dan je edini v letu, ko duhovnik lahko mašuje trikrat v enem dnevu: po papeževem namenu, za duše v vicah in po lastnem namenu.
Prav je, da ne samo ta dan ampak tudi druge dneve v letu darujemo več maš po namenu pokojnika, ki bi se lahko opravile v domači župniji kadar bi bilo mogoče (torej niso zapisane v Oznanilih), ali pa bi se lahko oddale na škofijo in bi s tem pomagali tistim župnijam, kjer ni več toliko mašnih namenov, da bi mašnik lahko daroval mašo vsak dan. Duhovniki smo še vedno odvisni od mašnih namenov, ki so edini vir našega dohodka. V nekaterih župnijah verniki na ta način »podpirajo« še enega ali celo dva duhovnika mesečno (toliko mašnih namenov župnik odda na škofijo).
Prošnje po namenu za rajne. Bliža se mesec november, ki je posebej posvečen razmišljanju o večnosti. V ta namen še posebej molimo za rajne. Tako kot vsako leto, lahko prošnje za rajne tudi letos oddate v nabiralnik pod korom ali v župnijski nabiralnik. Oddajte jih najkasneje do nedelje, 25. 10. Po tem namenu bodo v novembru opravljene tri svete maše (3., 7. in 29.). Darovalci se teh svetih maš tudi udeležite, da bo Vaš dar za rajne popoln. Ne pozabimo svojih pokojnih - v večnosti prosijo za nas in prosijo za našo pomoč!
Dogodki v naši župniji za naslednjih pet tednov.
Katehetski sestanek je v sredo, 7. 10., ob 18. v pisarni.
Svetopisemska skupina ima srečanje v četrtek, 8. 10., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Mladinska skupina ima v oktobru srečanja v petek, 9., 16. in 23., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Ministranti imajo srečanje v soboto, 10. 10., ob 9. v cerkvi.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 5. 11., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Ministranti imajo srečanje v soboto, 7. 11., ob 9. v cerkvi.
Vabljeni v binkoštno dvorano vsak ponedeljek ob 18.20 v župnijsko cerkev.
Vabljeni v molitveno skupino vsak drugi četrtek v mesecu po večerni sveti maši.
Župnijski pevski zbor ima vaje ob sredah ob 19. 30 v pevski sobi.
Otroški pevski zbor ima vaje vsak torek ob 18. v pevski sobi.
Odplačevanje dolga – samooskrba.
Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu za odplačevanje dolga. V mesecu septembru se je zbralo 890,35 €. Obrok pa je znašal 972,22 €.
Nabirka v novembru bo v nedeljo, 1. 11.
Pogrebi.
Cerkveno pokopan je bil:
Jožef Babnik, Tekstilna ulica.
Gospod, daj mu večni mir in pokoj.
Maše.
V mesecu oktobru sprejemamo maše za mesec januar 2027. V mesecu decembru je tudi še kar nekaj prostih mašnih namenov. Pridite in darujte za svete maše.