Ljubezen ni izbira, temveč zapoved.

(Jn 13,31–35)

Ko je Jezus pri zadnji večerji učencem umil noge, je imel zatem še poslovilni govor. Današnji odlomek je iz tega govora. Danes so Jezusove besede bogate in hkrati zahtevne: »Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Zakaj je ta beseda zahtevna?
Učenci v šoli imajo obvezne predmete, ob tem pa še izbirne in razne krožke, ki jih lahko sami izberejo. Za Jezusove učence ljubezen nikakor ni izbirni predmet, še manj nek krožek, ampak zapoved. Jezus ni rekel: Kdor želi, lahko tudi malo ljubi bližnjega. Ne, ljubezen je zapoved in hkrati razpoznavno znamenje tistim, ki niso ali še niso Kristusovi učenci. Stvar pa je še težja, ker ne gre za kakršnokoli ljubezen, temveč za Jezusovo, za ljubezen, ki služi in daje življenje. Kaže se bolj v dejanjih kot v besedah.
V Jezusovem času je bila zapoved ljubezni res nekaj novega. To je bil čas, ko so bili celi sloji prebivalstva odrinjeni na obrobje in zapostavljeni. Tako npr. ženske ali otroci, pa sužnji. V svetu izobražencev je bila nekaj vredna ljubezen do idej, ne do ljudi. Zato je bil pojav skupin kristjanov, ki so se ljubili med seboj, v takratnem svetu nekaj osupljivega in izzivalnega.
Danes se na prvi pogled zdi, da ljubezen ni nikakršna novost. Vsi govorimo o njej, vse popevke jo opevajo, skoraj za norega bi imeli človeka, ki bi trdil, da ljubezen ni pomembna.
Če se osredotočimo na nalogo »Ostati v Jezusovi ljubezni. Prebivati v toku Božje ljubezni in se tam ustaliti,« je pogoj, da ne bo naša ljubezen med potjo izgubila svoje gorečnosti in drznosti ter razsodnosti, da ne bo ostala zgolj na popevkarstvu, na »površju«. Tudi mi moramo kakor Jezus s hvaležnostjo sprejeti ljubezen, ki prihaja od Očeta, in ostati v tej ljubezni ter gledati na to, da se ne ločimo od nje s svojo sebičnostjo in grehom.

Kdo je Sveti Duh?

(Jn 14,15–16.23–26)

Sveti Duh je duh življenja. Spominja nas, da je življenje, ki smo ga prejeli, Božji dar. On sam je bil 'zraven', ko nas je Bog Stvarnik poklical v življenje, in z nami ima načrt. Spominja nas na ta dar življenja, na to, da smo do Boga odgovorni, kako bomo življenje izpolnili. Spominja nas, da smo odgovorni do življenja drugih, kajti vsako človeško življenje, še več, vse, kar živi, je nastalo po Svetem Duhu.
Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Po Jezusu in v Svetem Duhu smo med seboj ljubljeni Božji sinovi in hčere, bratje in sestre med seboj. Tako hitro pozabimo, da smo vsi ena sam družina. Sveti Duh nas neprestano spominja, da mi je brat in sestra čisto vsak človek, da sem do njega odgovoren in da na to ne smem pozabiti niti takrat, ko se bojim, da mi bo prevzel delovno mesto, da me bo prehitel v tej ali oni stvari, da bom zaradi njega imel kaj manj, ker bom moral skrbeti še zanj itd.
Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da se prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu. Vedno se moramo vprašati, ali skušam razumeti drugega in se drugemu dam razumeti. Ali je moj jezik, moja drža tista, ki občestvo gradi ali ga ruši?
Sveti Duh pa ni duh ugajanja, ampak duh resnice. On nas spominja in uči, kaj moramo govoriti. Spomnimo se na svetega Štefana, ki je poln Svetega Duha rekel: »Vidim nebesa odprta …« In zato so ga kamnali. Sveti Duh nam naroča, kaj naj govorimo, ne glede na posledice, ne glede na odzive drugih.
Sveti Duh pa je tudi duh Tolažbe. V zvestobi njemu bo pogosto on sam edina tolažba. Kajti Bog nas je izbral od sveta in svet nas ne bo sprejel. Duh pa nas bo tolažil. Naj bo Sveti Duh naš stalni sopotnik! Bolj kot se zavedam Resnice, bolj kot pustim Svetemu Duhu, da me vodi po poti ljubezni, bolj bo Sveti Duh tudi duh tolažbe. Zato prošnja: Oče, odpiraj naša srca za tolažbo Svetega Duha!

Marija in mesec maj. 

Marija je za kristjane najpomembnejši ženski svetopisemski lik, obenem pa najbolj priljubljena svetnica. Sveto pismo Marije glede na to, da je njena vloga pri Božjem odrešenju nepogrešljiva, ne omenja prav pogosto. Kot zanimivost povejmo, da je Marija v Koranu omenjena večkrat kot v Svetem pismu, kjer jo preroške knjige Stare zaveze napovedujejo, Nova zaveza pa spregovori o njeni izbrani vlogi. Prvo poimensko omembo Marije najdemo v Matejevem evangeliju (1,18). Marija je kot Jezusova mati postala mati vsega človeštva, vzor matere in Božje služabnice, ki je na Božje naročilo odgovorila: »Zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38).
Nauk o Mariji se imenuje mariologija. Katoliški cerkveni koledar se Marijinega življenja in dogodkov, v katerih je vidna njena vloga, spominja več kot tridesetkrat, poleg tega pa je mesec maj »Marijin mesec«. Marija je v učenju Cerkve pogosto prisotna, mnogi verniki se k njej obračajo s svojo priprošnjo. Nauk o Devici je povzet v spravni molitvi, kjer jo častimo z besedami: »Hvaljena bodi, vzvišena Mati Božja, presveta Devica Marija. Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje. Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje. Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.«
Mariji na čast se v teh dneh zbiramo pri šmarnicah. Šmarnična pobožnost se obhaja ves mesec maj. V Sloveniji jo je začel uvajati duhovnik Jernej Lenček leta 1851, in sicer kot bogoslovec v ljubljanskem semenišču. Pobožnost se je hitro razširila v vse slovenske kraje. Ime je dobila po knjigi Šmarnice (1855) Janeza Volčiča, ki je svoje delo poimenoval po majski cvetlici. Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi. Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes šmarnice večinoma po cerkvah, največkrat med mašo. V zadnjih desetletjih so postale tudi neke vrste kateheze za otroke.

Vnebohod. 

Danes bi rad zavpil z apostolom Pavlom, ki v današnjem berilu pravi: »... da bi vedeli, kakšno je upanje, v katero vas je poklical, kakšno bogastvo veličastne njegove dediščine ... kako neizmerna velikost njegove moči do nas vernikov, kakšno je delo silne njegove moči, ki ga je storil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih.«
Rad bi v vas zbudil čudenje; kako je mogoče, da je v samih začetkih vere, ki ni imela nobenih struktur, bila povsod preganjana, v času, ko je znala pisati zgolj peščica ljudi, nekdo po imenu Luka, zapisal Kristusovo pot na tak način, da v njej ne nehaš odkrivati zakladov simbolike. Luka Evangelij začne v svetišču, z Zaharijem, ki je zaradi nevere onemel, konča pa ga z učenci, ki so polni vere v templju: »... z velikim veseljem ... hvalili in častili Boga«, kot smo slišali. Med Zaharijem na začetku Lukovega Evangelija in učenci na koncu se je »zgodil« Kristus, ki je »učencem odprl ušesa in um za poslušanje ter oči za gledanje«, kot pravi Silvano Fausti. Po analogiji bi lahko dodali, da brez Kristusa smrt pomeni propad in temo, nemost smisla, s Kristusom pa življenje spregovori in poimenuje vsako naše dejanje in se odpre »knjiga življenja«, kot je pisano v knjigi Razodetja, po kateri bomo sojeni »po svojih delih«. (Raz 20)
Kdor hoče vedeti, kakšna naj bodo naša dela, mu to v polnosti razlagajo evangeliji. Tudi današnji, v katerem pa je edina dejavnost apostolov ta, da so Gospodove priče, da poslušajo Njegovo Besedo in da Ga oznanjajo in hvalijo. In to smo lahko vsi in povsod: Priče – s svojim življenjem in zgledom, ko za nobeno, še tako mamljivo ponudbo, ne bomo prekršili niti najmanjše zapovedi; ko laži ne bomo delili na majhne, velike ali tiste z namenom višjega cilja; ko bomo šli preko sebe in lastno poveličevanje potopili v krstno vodo, ki je strup za vsakršno samopromocijo, takrat se bomo spet rodili v skupnosti, ki edina vodi v nebo. Biti in živeti skupnost je tisto, po čemer smo Kristusovi.
In po čem danes prepoznamo, da je kdo kristjan? Križe na primer najdemo tako na rock koncertih kot v modnih dodatkih ... Tako je res samo ljubezen tista, po kateri nas še lahko spoznajo. Ljubezen pa obstaja samo v skupnosti!

Novo veroučno leto 2025/26. 

V novem pastoralno letu 2025/26 bomo pričeli z veroukom v ponedeljek, 15. 9. Prosim, da upoštevate sledeča navodila:
VPIS VSEH OTROK V NOVO VEROUČNO LETO bo v ponedeljek, 8. 9. in v petek, 12. 9., od 16. - 18. Pri vpisu boste dobili učbenike in delovne zvezke, poravnali prispevek za katehezo. Zvezke bodo otroci dobili samo v tem času v župnišču.  
Prosim vas, da upoštevate čas prijav in ne hodite v času uradnih ur, ker so uradne ure namenjene drugim stvarem. Hvala!

Urnik za leto 2025/26:

1. razred: ponedeljek ob 16. (Za vpis v prvi razred je potrebno izpolniti prijavnico, ki jo najdete TUKAJ.)
2. razred: ponedeljek ob 18.
3. razred: ponedeljek ob 18.
4. razred: ponedeljek ob 16.
5. razred: ponedeljek ob 16.
6. razred: ponedeljek ob 15.
7. razred: ponedeljek ob 17.
8. razred: ponedeljek ob 17.

Cenik učbenikov in delovnih zvezkov in liturgičnih zvezkov bo objavljen na internetni strani.
Prispevek za stroške kateheze je 30 EUR za otroka (tretji otrok in vsak nadaljnji, brezplačno).

Oratorij 

bo letošnje leto potekal v času od 9.–14. 8. Prijave sprejemamo do 31. 5. Prijavnico in vse o letošnjem oratoriju pa najdete na župnijski spletni strani.

Piknik župnijskih sodelavcev. 

V nedeljo, 2. 6., bo piknik župnijskih sodelavcev. Vabim vse, ki v župniji kakor koli sodelujete v župnijskem življenju skupin, da se udeležite pik­nika (vabljene celotne družine župnijskih sodelavcev), ki bo letošnje leto na jasi pred Peklom pri Borovnici. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, s seboj prinesite samo obilico dobre volje. Prav je da se skupaj zahvalimo za odhajajoče pastorano leto in kakšno tako »po domače« tudi rečemo.

Navodila za pot najdete TUKAJ.

Dogodki v naši župniji za naslednjih pet tednov.

V četrtek, 29. 5., bo od 16. dalje načrtovanje novega prastoralnega leta 2025/26. Vabljeni župnijski sodelavci.
V nedeljo, 1. 6., bo pri sveti maši ob 9. uri zaključek osnovnošolskega verouka. Po sveti maši bodo otroci dobili spričevala.
Dekanijsko srečanje družin bo v župniji Naklo v nedeljo, 1. 6., ob 15. Družine lepo vabljene.
Svetopisemske urice bodo v sredo, 4. 6., ob 17. uri v učilnici.
Ministranti imajo srečanje v soboto, 7. 6., ob 9. uri v cerkvi.
Oratorijski animatorji imajo srečanja v maju ob sobotah, 24., 31. ter v juniju 7., 14., po večerni sveti maši v dvorani.
Vsak 2. četrtek v mesecu ste po maši lepo vabljeni k molitveni skupini. 12. 6. bo  molitev namenjena za mir na svetu in v dušah.
Vabljeni v binkoštno dvorano vsak ponedeljek po sveti maši v cerkev.
Župnijski pevski zbor ima vaje ob sredah ob 19. 30 v pevski sobi.
Otroški pevski zbor ima vaje ob sobotah ob 9. uri v pevski sobi.

Prvi četrtek, petek in sobota. 

Četrtek pred prvim petkom je 5. 6. Vabljeni k sveti maši in litanijam ter molitveni uri za nove duhovne poklice.
Petek, 6. 6., je prvi v mesecu, namenjen češčenju Srca Jezusovega.  Po večerni sveti maši bomo pred Najsvetejšim molili litanije v čast Srcu Jezusovemu in se mu izročili.
Dopoldan bom obiskoval bolne in ostarele na domovih.
Sobota, 7. 6., je prva v mesecu, namenjena češčenju Marijinega srca. Po večerni sveti maši bomo molili litanije Matere Božje.
Vabljeni k molitvam prvega tedna v mesecu. Molímo za stanovitnost duhovnikov in za nove duhovne poklice.

Odplačevanje dolga - samooskrba. 

Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu za odplačevanje dolga. V mesecu maju se je zbralo 952,56 €. Obrok pa je znašal 972,22 €.
Nabirka v maju bo v nedeljo, 1. 6.

Maše. 

Meseca maja sprejemamo svete maše za mesec avgust. Še je kar nekaj prostih namenov. Meseca junija pa sprejemamo maše za meseca september in oktober. Pridite in darujte za svete maše.