Si pripravljen vse izročiti Bogu?
(Mr 12,38–44)
Danes Jezus postavlja pred nas ubogo vdovo, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico dva novčiča. Pravi, da je dala »več kot vsi, da je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.« Kaj naj bi to bilo in k čemu nas takšna drža lahko spodbuja? Kaj je dejansko dala uboga vdova, kaj je imela? Predstavljam si, da dva novčiča nista bila ne vem koliko vredna. Vdova je najbrž živela zelo revno, lahko bi rekli »iz rok v usta«. Kar je zaslužila s svojim delom, to je imela za sproti, za hrano, za obleko, za ogrevanje in razsvetljavo. In s tem ko je vdova dala vse, je tvegala, da bo naslednji dan ali dva lačna, da jo bo zeblo, a je zaupala, da bo Bog, od katerega je vse prejela, poskrbel. Kakor skrbi zanjo vse dni, si je mislila, bo poskrbel tudi za jutrišnji dan.
Vendar ob vsem ne gre toliko za vsoto, kakor za držo. Bogu je namreč izročila sebe, izrazila mu je globoko zaupanje, vero, da on poskrbi. Kaj to pomeni za naše vsakdanje življenje? Da postrgamo, če imamo kaj na banki? Ne! Da kaj prodamo? Tudi ne. Ampak da se vprašamo, na čem gradimo jutrišnji dan. Na lastni moči in gotovosti, kakor farizeji, ali v zaupanju v dobrega nebeškega Očeta, ki bo poskrbel za nas.
Vsi ste gotovo v življenju morali že marsikdaj zaupati Bogu, da bo poskrbel, da bo prav, in verjamem, da ste mu. Tako je pogosto v zakonskem življenju, ko mnoge stvari niso obvladljive. Enako je pri vzgoji, pa v službi ali prijateljstvih. Zgled uboge vdove nas vabi, naj vsak dan znova Bogu izročimo svoje življenje, odnose in delo. Vemo, da bi včasih radi imeli vse v svojih rokah, a to ni dobro. Koliko je nemirnih, obupanih in depresivnih ljudi iz preprostega vzroka: nezaupanje, da bo Bog poskrbel. Koliko je nepotrebnega naprezanja, da bi si zagotovili vse, pa to preprosto ni v naši moči.
Vsako obdobje ima svoje skrbi. Izročati Bogu vse, kar potrebujemo za življenje, je velika modrost zaupanja. Izvira iz hvaležnosti, prinaša veselje in daje svobodo.
Je jezus tudi tvoj kralj?
(Jn 18,33–37)
Evangelij o Jezusu pred rimskim upraviteljem Poncijem Pilatom ponuja nenavadno podobo Kristusa Kralja. Nima ne podložnikov, ki bi ga zagovarjali, ne vojske, ki bi ga branila, pa tudi kraljestva ne, ki bi mu vladal. Pa vendarle Jezus ne zanika, da je Kralj – tudi potem ne, ko ga Pilat ponovno vpraša: »Torej si vendarle kralj?«
Kakšen Kralj je in kakšno je njegovo kraljestvo? Iz evangelija izvemo, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta in da v njem vlada resnica.
Kaj, kje in kakšno je potem Jezusovo kraljestvo? Mnogi so bili prepričani, da ga je bilo konec s Pilatovo obsodbo Jezusa na smrt s križanjem. Verni pa verjamemo, da s smrtjo Jezusa kot človeka ni umrl Jezus – Bog, pač pa še naprej živi in kraljuje na Očetovi desnici in bo od tam prišel sodit žive in mrtve; tako molimo celo v veroizpovedi.
Njegovo kraljestvo ni določeno z zemeljskimi mejami, pač pa s pripadnostjo. Kraljuje tistemu, ki ga sprejme za kralja. Zato Pilata sprašuje: »Praviš sam od sebe, da sem Kralj?« Kakor bi hotel reči, da se mora sam odločiti, ali je Kristus kralj njegovega življenja ali ne. V kraljestvih običajno vlada denar in vojaška moč, v Jezusovem pa resnica, ki jo je Pilat s svojo sodbo zavrnil. S tem dejanjem se je odločil, v kakšno kraljestvo in v kakšnega kralja verjame.
Ko praznujemo nedeljo Kristusa Kralja, je tudi nam namenjeno vprašanje: »Praviš sam od sebe, da je Kristus zate Kralj ali so ti drugi povedali?« Drugače povedano: sprejemaš Kristusa za vodnika in kralja svojega življenja in želiš, da ti vlada resnica, pravičnost, mir, ljubezen … ? Ali pa ne potrebuješ takšnega kralja in se prepuščaš kakšnemu drugemu, ki daje prednost osebni koristi, denarju, moči, izkoriščanju, uživanju brez meja, spletkarjenju … ?
Sam izberi, kakšnega kraljestva si želiš in kdo naj ti vlada – pa ne samo za štiri ali pet let, pač pa za vse življenje, sedanje in večno.
Zato čujte in vsak čas molite
(Lk 21,25–28.34–36)
Čujte! Tole opozorilo na prvo adventno nedeljo ne zveni prav nič ljubeče. Kot da Jezus ne ve, da nam trde besede ne ugajajo.
Ali biti čuječ pomeni, da svoje in naše začasnosti in nestalnosti nikdar ne izgubim iz zavesti? Ali pa čuječnost pomeni s strahom pričakovati prihod gospoda, ki bo vsekakor prišel in bo svoje služabnike glede na njihovo vedenje nagradil ali kaznoval? Ne eno ne drugo ni evangeljsko.
Evangeljska čuječnost je povezana z nečim drugim. Temelji na izkustvu vere. Temelji na življenju iz Božje obljube, ki se je dotaknila srca. Ni na prvem mestu napor naše čuječnosti, ampak zaznavanje, da je Bog zvest svoji zavezi z vsakim izmed nas.
Čuječnost je mogoča samo zaradi Božjega kraljestva, ki je prišlo k nam. Čuječi smo lahko zato, ker nam je Bog blizu. V Jezusu se je Božja bližina do nas dopolnila in se nenehno dopolnjuje. On nam daje čutiti Božjo brezpogojno zavezo. V Njegovi bližini je vir moči za našo čuječnost. On postane zaklad tvojega in mojega srca. V njem se osredotočijo Božje obljube in naša hrepenenja. Čuječnost je napor in prizadevanje, da se srce ne oddalji od resnice, od Njega.
Bog bo prišel, kot dober gospodar in ljubeč oče hkrati. Trd in nežen, odločen in potrpežljiv. Saj takega si v globini vsi želimo. Vprašanje pa je ali v nas obstaja neko hrepenenje, da pride dobri oče, da nas obišče. Ves adventni čas bo govoril o njegovem veselem prihodu. Da, veselem, a tudi nepredvidljivem. Nepredvidljivost je vsekakor tudi del našega vsakdana. A zato imamo na voljo tudi molitev. Z njo bomo lažje prebrodili tudi tisto, kar je nepredvidljivo in lažje ostali čuječi. A v teh adventnih dneh se vendarle ustavimo in osredotočimo na pričakovanje veselega!
Je v nas sploh pristno hrepenenje po tem, da prihaja nekaj lepega?
Dogodki v naši župniji za naslednjih pet tednov.
Sestanek za starše birmancev bo v sredo, 20. 11., takoj po sveti maši v dvorani.
Karitas ima sestanek v četrtek, 21. 11., ob 18. uri v pisarni.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 21. 11., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 28. 11., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Dekanijsko srečanje župnijskih Karitas bo v soboto, 30. 11., bo ob 10. uri v župniji Predoslje.
Svetopisemske urice so v sredo, 4. 12., ob 16. 30 v učilnici.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 5. 12., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Ministranti imajo srečanje v soboto, 7. 12., ob 9. v cerkvi.
V petek, 13. 12., bo v župnijski dvorani od 17. dalje večer družabnih iger za farane vseh starosti. Vabljeni.
Vabljeni v binkoštno dvorano vsak ponedeljek po sveti maši v cerkev.
Mladinska skupina ima srečanja ob petkih po večerni sveti maši v dvorani.
Otroški zbor ima pevske vaje ob sobotah ob 9. uri v pevski sobi.
Župnijski pevski zbor ima pevske vaje ob sredah ob 19. 30 v pevski sobi.
Sveta Cecilija.
V petek, 22. 11., bomo praznovali zunanjo slovesnost sv. Cecilije. Bog lonaj vsem pevcem, zborovodjem in organistom za lepo prepevanje v naši cerkvi. Bog lonaj tudi vsem ljudskim pevcem, ki skrbite za lepo petje pri sv. mašah med tednom. Bog vam povrni z večnimi darovi. Seveda pa ob tem prazniku velja tudi povabilo, da bi se še kdo vključil tako v župnijski mešani pevski zbor, kot tudi v otroškega.
Adventni venčki.
V petek, 29. 11., bomo od 16. 30 dalje izdelovali adventne venčke. Vabljeni vsi, ki bi želeli izdelovati venčke. Če je kdo pripravljen prinesti zelenje: pušpan, smrekove vejice ... za izdelavo venčkov, naj to prinese v staro župnišče pred učilnico. Bog lonaj.
Sveti Miklavž.
Letošnje leto bo župnijo obiskal Miklavž. Obisk bo potekal v petek, 6. 12., ob 17. v gasilskem domu. Prijavite se preko spletne prijavnice, prijave pa se zbirajo do nedelje, 24. 11. Prijavnico in vse ostale potrebne informacije najdete na župnijski spletni strani. Vabljeni!
Odplačevanje dolga - samooskrba.
Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu za odplačevanje dolga. V mesecu oktobru se je zbralo 625,49 , v novembru pa 840,19 €. Obrok pa je znašal 972,22 €.
Nabirka v decembru bo v nedeljo, 8. 12.
Pogrebi.
Cerkveno pokopan je bil:
Janez Korent, Zadružna.
Gospod, daj mu večni mir in pokoj.
Maše.
V mesecu novembru sprejemamo maše za mesec februar. Pridite in darujte za svete maše.