Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.

(Mt 9,36–38;10,1–8)

Evangelij 11. nedelje med letom nam predstavi ganljiv prizor. Jezusu se zasmilijo ljudje, ker so kakor ovce brez pastirja – utrujene, razkropljene, ranjene od življenja. Ob tem Jezus izreče stavek, ki je žalosten, a poln upanja: »Žetev je obilna, delavcev pa malo.«
To pomeni, da je na svetu ogromno ljudi, ki hrepenijo po dobrem, po smislu, po ljubezni, po Bogu. Veliko je src, ki čakajo na besedo tolažbe, na bližino, na upanje. Žetev je pripravljena. Toda premalo je tistih, ki bi šli »na polje«.
Zato Jezus najprej reče: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.« Prvi odgovor na stisko sveta je torej molitev. Preden gremo delat, smo povabljeni, da prosimo Boga. Cerkev vedno potrebuje ljudi, ki molijo za nove delavce: za duhovnike, redovnike, redovnice, misijonarje – pa tudi za pogumne kristjane v družinah, na delovnih mestih in v družbi.
Jezus nato pokliče dvanajst apostolov in jih pošlje med ljudi, ki potrebujejo raznovrstno pomoč, pomoč, ki bo pričala o Ljubezni. To pomeni: odgovor na molitev današnjega časa smo lahko tudi mi.
Je pa zanimiv poudarek: Jezus jim daje posebno nalogo, h komu naj gredo. »Pojdite k izgubljenim ovcam.« Bog ne pozablja nikogar. Posebej išče tiste, ki so se oddaljili, ki so ranjeni, ki so izgubili smer. Jezus ne pošilja nikogar k popolnim, ampak k tistim, ki potrebujejo usmiljenje!
In potem Jezus našteje presenetljive stvari: »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte.« To so znamenja Božjega kraljestva. Apostoli naj prinašajo življenje predvsem tja, kjer je bolečina; upanje tja, kjer je obup; svobodo tja, kjer je človek ujet. Seveda ne bomo dobesedno obujali mrtvih ali ozdravljali gobavosti. Toda vsak kristjan lahko dela čudeže ljubezni. 
Vendar ne pozabimo:  »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Vse, kar imamo – življenje, vero, odpuščanje, Božjo ljubezen – je dar. Zato pojdimo med ljudi. Jezus pošilja tudi nas. Širimo novico o Ljubezni.

Zakaj bi naj imel jezusa rajši od bližnjih?

(Mt 10,37–42)

Mar ni nesmiselno, da Jezus v evangeliju 13. nedelje med letom začenja z neke vrste razdorom, ko govori o tem, koga imamo rajši: očeta, mater, sina, hčer? Ta problematika je med nami pogosta tudi brez njegove »provokacije«. Spor med mladino in starši je zelo običajen. Kaj nam je treba še njegovega podžiganja? Kaj bi Jezus rad z vsem tem radikalizmom? Čemu ta ostrina? Zakaj bi Jezus ta spor med starši in mladino še poglabljal? V Cerkvi smo razvili do tega dve drži: prva, splošna je, da o tem raje ne govorimo, preslišimo in ostajamo v Stari zavezi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.« Nekateri pa vzamejo to delno zares, in sicer tako, da se s starši prepirajo in uveljavljajo svoj prav.
Nemir in spor pa je mogoče razumeti prav le v luči druge polovice današnjega evangeljskega odlomka, ki nosi naslov Plačilo. Jezus hoče svoje učence usmeriti v svet, ki jih presega, v svet onkraj. Slišali smo, naj bi Jezusovega učenca ne zanimalo nič drugega več kot Božje plačilo v nebesih.
Zdi se, da danes med kristjani sploh ni resnega razmisleka o večnosti, o Božjem plačilu. Da se o tem, kaj pride po smrti, sploh ne razmišlja. Vse hočemo imeti plačano 'na roke' in takoj. Korist mora biti takojšnja, kdo bo čakal na večno plačilo. Pa vendar je mogoče razmišljati globlje le, če sta Bog in večnost edino merilo vrednosti našega življenja. Le če sta merilo Bog in večnost, lahko razumemo, kaj pomeni priznati Jezusa pred ljudmi. In prav tako, le če sta merilo Bog in večnost, lahko razumemo, zakaj se je vredno spreti celo z domačimi.
Zakaj moramo torej imeti Jezusa rajši kot domače? Ker je resnica o življenju v Božjih rokah, ne v rokah staršev. Hoja za Jezusom je prava le, če je on edina resnica in edino vodilo. To pa ne pomeni, da na poti za njim ne potrebujemo pomoči, opore, usmeritve. Prav pri tem so starši svojim otrokom pomemben zgled in vodilo, a nikoli končno merilo.

Mašniško posvečenje.

Tudi letošnje leto bodo slovenski škofi posvečevali nove duhovnike. Duhovni poklici so vsaj v Evropi na veliki preizkušnji, zato je prav, da še toliko bolj molimo za nove duhovne poklice.
A. Trstenjak je o mašniškem posvelenju zapisal naslednje misli: »Mašniško posvečenje je velik zakrament naše vere: sredi modernega sveta, njegovih nebotičnikov in računalnikov, nemirne ihte za dvigom standarda, v medsebojni ribiški tekmi, ob razburkani plimi na neizmernem morju človeštva se ›molčeči Bog‹ vedno na novo prikazuje v le nekaterim prepoznatni skrivnostni podobi človeka, ki ga spremlja vrvenje narodov in jih navdihuje s svojimi božječloveškimi nagibi, včasih tako vsakdanje človeškimi, nenavadnimi in ›strokovno nemogočimi‹, da jih zmore razumeti le ljubezen, ki ›vse upa.‹«

Molitvena ura za srebrnomašnika.

V četrtek, 18. 6., pred srebrno mašo, bo po sveti maši molitev pred Najsvetejšim. Molitev pripravlja četrtkova molitvena skupina. Lepo vabljeni!

Srebrna maša.

Kdor želi na tem svetu z lučjo premagati temo, lahko postane električar ali pa duhovnik.
Kdor želi ljudem prinašati moč, lahko postane trener ali duhovnik; kdor želi ljudem odpirati srce, lahko postane kirurg ali duhovnik!
V nedeljo, 21. 6., bo pri sveti maši ob 9. uri maševal naš rojak srebrnomašnik Peter Kokotec. Po sveti maši pa bo pogostitev za vse na župnijskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v dvorani, v Domu krajanov.
Pridite k maši, da bomo za Petra skupaj molili in se Bogu zahvalili za dar duhovništva.

Ob dnevu državnosti.

Tudi letošnje leto ste vabljeni k sveti maši za domovino, ki bo pri sv. Joštu nad Kranjem v četrtek, 25. 6. ob 8. uri. Molimo za našo slovensko domovino in za Božji blagoslov pri našem delu ter za odvrnitev hude ure. Lepo vabljeni!
»Geostrateški položaj Slovenije, ko smo sicer majhna dežela sredi Evrope, toda lahko »veliki« v povezovanju med slovansko, romansko in germansko kulturo, naša zgodovina je čudež preživetja kot naroda, ter da smo že več kot tri desetletja samostojna država sredi razburkane evropske zgodovine, vse to je lahko priložnost za hvaležnost, da imamo krščanske korenine, kar je odločilno prispevalo, da danes živimo v samostojni državi Sloveniji. Izviri evangelija nas tudi danes in v prihodnje vabijo, da gojimo kulturo dialoga, da se zavzemamo za spoštovanje življenja, za njegovo dostojanstvo, da ohranjamo sočutje za tiste, ki so v najtežjem položaju, ter se zavzemamo za vrednote pluralne družbe, kjer se spoštuje temeljna načela pravne države in dejavnost civilne družbe. Za našo prihodnost je odločilnega pomena, da ohranjamo kulturo življenja, ohranjamo močno vero in se veselimo različnosti darov in pogledov. Ne bojmo se pluralnosti, ne bojmo se različnih pogledov, vizij, mnenj. 
In vselej upajmo! Upanje ni prepričanje, da se bo vse rešilo tako, kot pričakujemo ali si želimo, ampak prepričanje, da je prav vse smiselno, ne glede na to, kako se izide. Upanje je torej predvsem stanje duha, ki ni vezano na to, da bi nekdo nekaj imel ali dosegel, ampak preprosto da je, da biva iz čiste zastonjskosti in darežljivosti, kajti »upanje je stvar s perutmi, ki plahuta v duši, in poje melodijo brez besed. In se ne konča – nikoli« (C. Peguy).
Iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Bog živi našo drago Slovenijo ter vse Slovenke in Slovence doma in po svetu!«

Povzeto po: škof A. Jamnik,
Dan državnosti 2024

Krištofova nedelja.

V nedeljo, 26. julija, bomo obhajali Krištofovo nedeljo. Na ta dan bo potekala vozniška akcija MIVA za nakup prepotrebnih vozil za naše misijonarje.
Vsak voznik ali voznica ve, kako dragocen je lahko avto za vsakodnevne opravke. Kaj pomeni prevozno sredstvo v misijonih, kjer je to pogosto edino vozilo daleč naokoli, si lahko le predstavljamo. O tem naj najbolje spregovorijo zahvale misijonarjev. Z različnimi vozili pogosto dobesedno rešujejo življenja.
Na Krištofovo nedeljo bo po obeh mašah blagoslov prevoznih sredstev. Darovi, pa so namenjeni, tako kot vsako leto, za MIVA-o, ki skrbi za to, da imajo naši misijonarji po svetu prevozna sredstva, s katerimi naredijo veliko dobrega.

Odplačevanje dolga - samooskrba.

Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu za odplačevanje dolga. V mesecu maju se je zbralo 852,36 €. Obrok pa je znašal 972,22 €.
Nabirka v juliju bo 5. 7., v avgustu pa 2. 8. 

Maše.

V juniju sprejem maše za meseca september in oktober, od 24. julija dalje pa bom sprejemal, kar je še ostalo prostega do konca oktobra, v avgustu pa bom sprejemal maše za november. Pridite in darujte za svete maše.