Prigrizek na travi.

(Mt 14,13–21)

Ko v današnjem evangeliju beremo zgodbo o čudežni pomnožitvi kruha, nam misli same od sebe uhajajo na razne strani sveta, kjer ljudje živijo v takšnem pomanjkanju, da od lahkote umirajo. Če Jezusu zadostuje, da bi dvignil pogled in spregovoril nekaj besed, da bi bilo za vse dovolj kruha, zakaj tega ne stori?
Mogli bi odgovoriti, da bi Jezus to storil, če bi ga ljudje iskali, kakor so ga iskali tisti, o katerih pripoveduje evangelij. Pa nas tudi ta odgovor ne zadovolji. V mnogih vojnah so in še vedno umirajo tisoči in med njimi tudi duhovniki. Lahko si predstavljamo, kako so lačni, ponižani in onemogli dan na dan. Iz njihovih ust nenehno odmevajoča molitev s prošnjo očenaša: Daj nam danes naš vsakdanji kruh … V nobenem poročilu pa ne beremo, da bi se kje zgodil čudež pomnožitve. Celo svetniški Maksimiljan Kolbe, ki je zaradi svojega junaškega dejanja ljubezni do bližnjega moral v celico lakote, ni bil z nobenim Božjim posegom iz nje rešen.
Očitno torej Jezus ni prišel na svet, da bi nas reševal raznovrstnih stisk, med katere spada tudi lahkota. Nekajkrat je to sicer storil, toda bilo je izjemno in iz drugih razlogov. Po pripovedi današnjega evangelija ni bilo izredne stike. Ljudje bi se mogli do večera vrniti na domove ali vsaj priti do bližnjih vasi, kjer bi se za silo okrepčali, kakor so predlagali apostoli. Jezus je presenetil njih in množice z dejanjem, ki ga niso pričakovali.
Z njim je pokazal svojo Božjo moč. Dokazal je, da ima srce, ki razume človeško lakoto in ceni vsakdanji kruh. Še bolj pa je hotel navzoče opozoriti, naj razmišljajo o Njem, ki je s tako lahkoto in na tako preprost način nahranil toliko ljudi. Kdo ve, če ne pripravlja nekje drugje neke druge gostije, ki bo neprimerno bolj slovesna in osrečujoča. Prigrizek na travi ob kruhu in ribi je le njen bledi in skromni predokus. Apostoli bodo morali za ta obed spraviti skupaj, kar bo v njihovi moči. Vse ostalo bo storil Jezus.

Kdo pa je zate Kristus?

(Mt 16,13–20)

»Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« je bilo vprašanje, s katerim je Jezus izzval učence. Za mnoge je bil Jezus eden izmed prerokov. To je pomenilo, da so ga radi poslušali, mu občasno sledili, potem pa šli spet po svoje. Lahko bi rekli, da je danes z mnogimi zelo podobno.
Izpoved apostola Petra je bila drugačna. Zanj je Jezus »Kristus, Sin živega Boga.« Kar pomeni, da se je zanj ob Jezusu življenje spreminjalo. Ko ga je spoznal, ni bil več navaden ribič, ampak je postajal ribič ljudi. Jezusu ni sledil občasno, ampak je na njem začel graditi svoje življenje. Skratka, kakršna je izpoved vere, takšno je tudi življenje, bi lahko rekli.
Kdo pa je za nas Jezus? Če pogledamo okrog sebe, je Jezus za večino kristjanov tisti, ki napolni cerkve za blagoslov jedi in ob slovesnostih, kot so krst, birma in prvo sveto obhajilo.
Kaj se je zgodilo z našo vero? Vzgojo smo usmerili v spolnjevanje pravil, vera je postala zgolj skupek moralnih norm. V večini gre zgolj za način življenja, ki se kaže (če že!) predvsem navzven. Če vprašate, kdo je kristjan, bo pa verjetno splošen odgovor: tisti, ki hodi ob nedeljah k maši, ki ima vse zakramente ipd. Gre zgolj za neko tradicijo, navado in zunanji zgled.
Vse to ni slabo, ampak manjka bistvo, temelj – in ta temelj je Jezus sam. Kako? Naša vera je vera v Jezusa Kristusa. Utemeljuje jo sam odnos z Jezusom. Naša vera je hoditi z Jezusom skozi življenje. Središče življenja kristjana je živa Božja beseda, ki vsak trenutek vabi k razmišljanju.
Želim si, da bi bili kristjani bolj odločni v iskanju odgovora na vprašanje, kdo je za nas Kristus. Če se naš odgovor ne prepozna v odnosih in življenju, je prazen. Naj se prepozna! Naj stopi Kristus v naš vsakdanji svet, tudi svet potrošništva, kot učitelj, zdravnik in rešitelj.

Marija vse sprejema v luči božje ljubezni.

15. avgusta obhajamo praznik Marijinega vnebovzetja. Kristjani s tem praznikom izražamo vero, da je Bog Marijo s telesom vzel v nebo. Njeno telo ni bilo položeno v grob in ni bilo podvrženo trohnenju. Marija je bila v celoti pripravljena na prehod v novo življenje. V njej je vse dozorelo. Kako je stopala v stanje poveličanja, nam govori že preprosto srečanje s teto Elizabeto. Ženi se srečujeta z vsem svojim bitjem.  Marijina vera sloni na globokem spoštovanju telesa in spolnosti. Zaveda se, da je telo temelj srečevanja z bližnjim in z Bogom. Ob angelovem oznanjenju sprašuje angela, kako bo spočela, ko z možem še ne živi. Na svatbi jo skrbi žeja svatov. Pod križem s svojo telesno prisotnostjo svojemu Sinu izraža bližino.
Kar v duhu doživlja, izraža s svojimi čustvi. Njen čustveni svet ni zaprt v njeni notranjosti. Njena vera ni zaprta med štiri stene. Svoja doživljanja nosi s seboj in jih deli. Njena molitev je polna čustvenih izrazov. A ta čustva niso prazna, niso površna ali vzhičena. Ko Marija doživlja svojo nizkost, svojo majhnost, stopa pred Boga. Ko doživlja Božji pogled nase, se tega veseli in o tem spregovori. Njena vera ni mehkobna, pobožna odmaknjenost. Je jasen pogled na svet. Odraža jasno vrednotenje vsega. Ne boji se kritične drže. Spoznava napuh in o njem razmišlja. Ve, da je zlo, zato je vesela, da se Bog nanj odziva.
Ko ob Marijinem hvalospevu spoznavamo, kako vera prežema vse njeno bitje in kako jo s celim bitjem izraža, je pravzaprav logično, da ni potrebovala priprave na vstop v nebeško kraljestvo. Mislim, da je naša vera strašansko ujeta, zaprta v nekaj razumskih ali pobožnih izrazov. Kot bi bila umetno prilepljena k našemu bitju. Na nek način zaživi v kritičnih trenutkih, potem pa se spet potuhne. 
Marijina vera je živo izražanje njenega doživljanja v vseh trenutkih življenja. Prepoznava svoja doživljanja, jih sprejema v luči Božje ljubezni in jih kot takšna tudi podarja bližnjim.
Kraljica, v nebesa vzeta.
Marija, v nebesa vzeta, 
ti si prihodnost, ki jo pričakujemo!
Tvoje  materinsko telo je tvoj od mrtvih vstali Sin 
pritegnil s svojo močjo in sprejel na slavje odrešenih.
Zdaj si Mati, ki čaka svoje otroke na tako pričakovani objem Boga.
Marija, v nebesa vzeta, 
mi se še trudimo po poteh sveta 
ter čutimo težave in stiske potovanja.  
Podaj nam roko, ko hodimo, 
govori nam o nebesih in daj našemu srcu krila, 
da premagamo vso težo greha.
Marija, v nebesa vzeta, 
najlepše v našem življenju mora šele priti, 
kajti Jezusovo vstajenje je kakor Božje seme, zasejano v naše duše: 
nekoč bo preobrazilo naše telo 
in ga osvobodilo sužnosti slehernega zla. 
Žena naše prihodnosti, pomagaj, 
da se bo naša prihodnost začenjala že tukaj in zdaj!

Marijina pot vodi za Jezusom, Jezusova pot pa vodi k vsakemu človeku, zlasti k ubogim, ranjenim in grešnikom. Zato pristna marijanska duhovnost v Cerkvi uresničuje Božjo nežnost, njegovo materinskost. 
V Evangelii gaudium beremo: »Vsakokrat, ko se ozremo na Marijo, spet verujemo v revolucionarno moč nežnosti in ljubezni. Pri njej vidimo, da ponižnost in nežnost nista kreposti slabotnih, ampak močnih, ki jim ni treba slabo ravnati z drugimi, da bi se počutili pomembne. Marija je hvalila Boga, ker 'je mogočne vrgel s prestola' in 'bogate odpustil prazne' (prim. Lk 1,52.53). Ko gledamo nanjo, odkrijemo, da prinaša varnost v naše iskanje pravičnosti.«
Naj za nas vselej in povsod posreduje ter nam daje pogum, Presveta Marija, naše upanje, ter nas spet in vedno usmerja k Jezusu, križanemu Gospodu.

Marijino vnebovzetje - žegnjanje.

Na predvečer praznika bo ob 19. uri  slovesna sveta maša. Po maši, bo procesija s kipom primskovške Marije, med katero bomo prepevali litanije Matere Božje.
Lepo vabim, da tako kot običajno tudi letos pomagate pri pripravi praznovanja našega župnijskega praznika.
Na praznik bosta sveti maši ob 7h in ob 17. Ob 17. uri bo glavna slovesnost, po sveti maši bo pogostitev na župnijskem dvorišču. Lepo vabim, da po že ustaljeni navadi pomagate pri pripravi pogostitve. Piškote, sedviče, obložene kruhke boste lahko prinesli v četrtek ali pa v petek v učilnico v staro župnišče. Učilnica bo odklenjena.
Pri vseh svetih mašah bo, kot je običajno, ob farnem žegnanju ofer - darovanje za potrebe župnijske cerkve.

Novo veroučno leto 2026/27.

V novem pastoralnem letu 2026/27 bomo pričeli z veroukom v ponedeljek, 14. 9. Prosim, da upoštevate sledeča navodila: 
VPIS VSEH OTROK V NOVO VEROUČNO LETO bo v ponedeljek, 7. 9. in v petek, 11. 9., od 16. - 18. Pri vpisu boste dobili učbenike in delovne zvezke, poravnali prispevek za katehezo. Zvezke bodo otroci dobili samo v tem času v župnišču.  
Prosim vas, da upoštevate čas prijav in ne hodite v času uradnih ur, ker so uradne ure namenjene drugim stvarem. Hvala!

Urnik za leto 2026/27:
1. razred: ponedeljek ob 16. (Za vpis v prvi razred je potrebno izpolniti prijavnico, ki jo najdete na župnijski spletni strani.)
2. razred: ponedeljek ob 16.
3. razred: ponedeljek ob 18.
4. razred: ponedeljek ob 18.
5. razred: ponedeljek ob 16.
6. razred: ponedeljek ob 16.
7. razred: ponedeljek ob 15.
8. razred: ponedeljek ob 17
9. razred: ponedeljek ob 17.

Cenik učbenikov in delovnih zvezkov in liturgičnih zvezkov bo objavljen na internetni strani.
Prispevek za stroške kateheze je 30 EUR za otroka (tretji otrok in vsak nadaljnji, brezplačno).

Prvi četrtek, petek in sobota.

Četrtek pred prvim petkom je 6. 8. Vabljeni k sveti maši in litanijam ter molitveni uri za nove duhovne poklice.
Petek, 7. 8., je prvi v mesecu, namenjen češčenju Srca Jezusovega.  Po večerni sveti maši bomo pred Najsvetejšim molili litanije v čast Srcu Jezusovemu in se mu izročili. 
Dopoldan bom obiskoval bolne in ostarele na domovih.
Sobota, 8. 8., je prva v mesecu, namenjena češčenju Marijinega srca. Po večerni sveti maši bomo molili litanije Matere Božje. 
Vabljeni k molitvam prvega tedna v mesecu. Molímo za stanovitnost duhovnikov in za nove duhovne poklice.

Odplačevanje dolga - samooskrba.

Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu za odplačevanje dolga. V mesecu juliju se je zbralo 892,15 €, obrok pa je znašal 972,22 €.
Nabirka v septembru bo v nedeljo, 6. 9. 

Pogrebi.

Cerkveno pokopana je bila:
Zora Neža PLAVC, Tomažičeva.
Gospod, daj ji večni mir in pokoj.

Dobra dela ob pogrebih.

Ob pogrebu +Zore Neže Plavc je Jelka Fortuna darovala za eno sveto mašo.
Bog povrni z večnimi darovi.

Maše.

V avgustu sprejemamo maše za mesec november. V septembru in oktobru je še kar nekaj prostih namenov. Pridite in darujte za svete maše.