Da bi bili deležni večnega življenja.
(Jn 6,37–40)
Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo. Hrani ga popolna zvestoba Očetu. Ko molimo, se učimo spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da on izpolni našo.
V Jezusovem življenju popolne pokorščine Očetu najdemo njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse, kar dela, služi temu namenu.
Jezus je namreč visoko nad pravili in nad paragrafi, kajti Očetova volja presega vsako človeško logiko.
Kako se dvigati nad logiko tega sveta, kako živeti za večnost? Vedno in povsod mora biti merilo Božja beseda, evangelij. V luči Božje besede, evangelija in Jezusovega delovanja moramo presojati vse. Mi sami po sebi in brez Boga nismo nič, Bog je vse in samo on je merilo dobrega. Posloviti se moramo od predstav, da je Bog tisti, ki določenih stvari ne počne. Sprejeti, da je velika verjetnost, da ne bomo sprejemljivi za druge, če bomo zvesti Božji logiki. Jezus je nazadnje izgubil skoraj vse prijatelje. Večina se je obrnila proti njemu. V odločilnih trenutkih se mu je v celoti postavila po robu prav shodnica, iz katere je izhajal. Paradoks resnice. Sprejeti, da pride vstajenje kronološko po Jezusovi smrti, kar hkrati pomeni, da pride vstajenje mrtvih stvari v našem življenju za umiranjem sebi in ne pred tem. Z drugimi besedami: tega, kdaj bo vstajenje, ne vemo, svojo smrt pa moramo sprejeti tisti dan, ko pride.
In kako lahko v svojem življenju postajamo deležni večnega življenja?
Vsak dan si moramo vzeti čas za molitev, pogosto moramo prositi za pomoč Svetega Duha, sprejeti moramo potrebo po spreobrnjenju – kesanju za svoje grehe, zaživeti moramo v sedanjem trenutku, sprejeti moramo vsakdanje umiranje, v vsem moramo iskati Božjo voljo in vselej moramo izbrati ljubezen.
Zvestoba resnici.
(Jn 2,13–22)
Ko je Jezus umiral na križu, je potrdil svoj namen. Dal nam je zgled in Besedo, ki so jo učenci zapisali, da bi po njem živeli. Ne moremo govoriti o tem, da smo kristjani, če ne jemljemo za edino vodilo svojega življenja Kristusa in njegove besede. Evangelij ni le za branje in za občudovanje Jezusa, ampak je beseda življenja, oznanilo veselja – Bog nas odrešuje in vabi na pot za seboj.
Kaj to pomeni? Nedelja Kristusa kralja nas izziva, da dojamemo, zakaj je Jezus dal življenje, kaj je njegovo vodilo in kakšno vodilo zapušča nam. Jezus na križu dokazuje, da je zvestoba resnici temelj njegovega življenja. Jezus bi lahko iskal kompromis pri svojem oznanjevanju. Lahko bi se dogovarjal z Judovskimi velikaši, kaj je zanje še sprejemljivo, lahko bi bil bolj uvideven v svojih besedah, prijazen v svojih odgovorih. Lahko bi se bolj potrudil, da bi stvari večkrat in lepše razložil. Vendar postavlja resnico, čisto, neobdelano, neprilagojeno, za vodilo sebi in tudi nam. Krščanstvo ni religija kompromisov, je zvestoba resnici.
Kaj vodi to resnico? Globoka, prečiščena ljubezen. Tisto, kar je njegove nasprotnike najbrž najbolj motilo je, da se je ustavljal v ozadjih njihovih dejanj. Najhujši nasprotniki niso bili tisti, ki so javno tajili Boga, ki niso redno molili in prihajali v tempelj. Ne, bili so tisti, ki so redno molili, vendar je Jezus kazal na ozadja njihovih molitev: Bila je tradicija, pokazati se pred drugimi lepe, imeti takšno ali drugačno korist.
In še nekaj: Jezus ni sam sebi vodilo, vodilo mu je izpolniti Očetovo voljo. Ta pa v najtežjih trenutkih niti njemu ni razumljiva. V smrtni grozi zato prosi, naj gre kelih trpljenja mimo. A vendar to sprejme. Zdi se mi, da smo na Božjo voljo kot vodilo popolnoma pozabili; vse mora teči po naše. Bog si našega življenja ni zamislil tako. Skozi vse preizkušnje, ki nam jih pošilja, želi, da bi postali bolj njegovi.
Žalovanje nam lahko odpira pot v veselje.
Ko se zavem, da mi Jezus daje dovoljenje, da sem žalosten, mi je lažje, ker (kakor beremo tudi v evangeliju) celo blagruje stanje, ki ga svet prezira. Je pa na mestu vprašanje, kaj naj s to žalostjo počnem?! Težko mi jo je deliti z bližnjim, kajti spregovoriti o žalosti pomeni zame deliti najintimnejši del sebe. Tisti del, ki je najbolj ranljiv, kjer moram sneti vse maske samozadostnosti in napuha. Drugega moram povabiti v odnos in naenkrat nisi več sam gospodar svojega notranjega sveta. Če pa to zmorem je to lahko prostor največje bližine in posledično veselja nad tem, da v bolečini nisi sam, da je ob meni še nekdo in da skupaj lahko rasteva. Ko se odločim, da bolečine ne delim, se zaprem in od odnosa ostanejo le še površinski pogovori, ki pa ne vodijo v odnos. Zato se mi zdi pomembno izpostaviti tudi vidik ponižnosti, ko žalost delim z bližnjim. Vedno znova moram tvegati, da me drugi sme in mora opomniti, ko se začnem v žalosti brezplodno vrteti in se smiliti samemu sebi. In hkrati moram sebe, svojo žalost in bližnjega vzeti toliko zares, da verjamem, da se bližnji želi srečati z mano v bolečini in ne obupa nad mano, če se ne izkopljem iz nje tako hitro, kot bi si sam to želel.
Na mestu je vprašanje: Zakaj bi se človek lahko veselil žalosti? Vsekakor za Jezusa to ni cilj. Razumeti Jezusove besede »Blagor žalostnim …« bi bilo smiselno takole: Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojo žalostjo, kajti našli bodo resnično tolažbo. Bog nam bo v naših prizadevanjih dal odgovor!
Veselje izhaja iz bolečine, ki jo slišimo in nanjo odgovorimo na pravi način. Če bolečine ne vzamemo zares, iščemo nadomestke in ti nas ne pripeljejo do želenega cilja.
Sveta Cecilija.
V soboto, 22. 11., bomo praznovali slovesnost sv. Cecilije. Bog lonaj vsem pevcem, zborovodjem in organistom za lepo prepevanje v naši cerkvi. Bog lonaj tudi vsem ljudskim pevcem, ki skrbite za lepo petje pri sv. mašah med tednom. Bog vam povrni z večnimi darovi. Seveda pa ob tem prazniku velja tudi povabilo, da bi se še kdo vključil tako v župnijski mešani pevski zbor, kot tudi v otroškega.
Adventni venčki.
V petek, 28. 11., bomo od 17.—18. 30 izdelovali adventne venčke. Vabljeni vsi, ki bi želeli izdelovati venčke. (Za veroučence do 5. razreda je obvezno spremstvo odrasle osebe.) Če je kdo pripravljen prinesti zelenje: pušpan, smrekove vejice ... za izdelavo venčkov, naj to prinese v staro župnišče pred učilnico. Bog lonaj.
Srečanje mož in fantov bo v soboto, 29. 11., ob 19. 30 (po sveti maši) v dvorani župnišča. Srečanje bo vodil p. Vili Lovše, župnik na Sladki gori na Štajerskem.
Sveti Miklavž.
V petek, 5. 12. 2025, ob 18. 15 v dvorani Gasilskega društva Kranj–Primskovo, Jezerska cesta 58, Kranj
Na miklavževanje vabimo predšolske otroke in šolarje do 5. razreda s spremljevalci. Vabljeni!
Prispevek znaša 20 EUR in vključuje obisk Miklavža in darilo. Prispevek oddate v kuverti (z imenom in priimkom otroka) v župnijski nabiralnik na Šucevi 8 (novo župnišče), ki je označen z napisom MIKLAVŽEV NABIRALNIK. Vaša prijava je potrjena in veljavna, ko prejmete potrdilo po e - mailu. Elektronske prijave zbiramo do nedelje, 23. 11. 2025.
Osebna prijava je mogoča v ponedeljek, 17. 11. 2025, od 17.30 do 18. ure v veroučni učilnici v župnišču.
Dogodki v naši župniji za naslednjih pet tednov.
Mladinska skupina ima v novembru srečanja v petek, 15., 22., 29., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Večer družabnih iger bo v sredo, 5. 11., ob 17. v župnijski dvorani. S seboj lahko prinesete tudi svojo družabno igro.
Katehetski sestanek je v sredo, 12. 11., po večerni sveti maši v pisarni.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 13. 11., po večerni sveti maši v župnijski dvorani.
Večer družabnih iger bo v sredo, 19. 11., ob 17. v župnijski dvorani. S seboj lahko prinesete tudi svojo družabno igro.
Vabljeni v binkoštno dvorano vsak ponedeljek po sveti maši v cerkev.
Vabljeni v molitveno skupino vsak tretji četrtek v mesecu po večerni sveti maši.
Župnijski pevski zbor ima vaje ob sredah ob 19. 30 v pevski sobi.
Otroški pevski zbor ima vaje ob sobotah ob 18. uri v pevski sobi.
Odplačevanje dolga - samooskrba.
Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu za odplačevanje dolga. V mesecu oktobru se je zbralo 1046,45 € , v novembru pa 840,19 €. Obrok pa je znašal 972,22 €.
Nabirka v decembru bo v nedeljo, 7. 12.
Krst.
Krščena je bila:
Karolina Krt, Kurirska pot.
Iskrene čestitke novokrščenki, staršem in botrom.
Pogrebi.
Cerkveno pokopana sta bila:
Jožef Slak, Trg Prešernove brigade;
Olga Dubraivica r. Rombo, Draga Brezarja.
Gospod, daj jima večni mir in pokoj.
Dobra dela ob pogrebih.
Ob pogrebu +Miroslava Keržiča so sosedje in vaščani darovali za 4 svete maše. Bog vam povrni z večnimi darovi.
Maše.
V mesecu novembru sprejemamo maše za mesec februar. Pridite in darujte za svete maše.