Kaj bi si mislili, če bi v nedeljo, ko pridete k maši, stopil k oltarju vaš sosed ali sodelavec v podjetju, za katerega veste, da ni duhovnik in bi začel maševati. Oblečen bi bil enako kot duhovnik. Molil bi iste molitve. Naredil bi enake kretnje kot duhovnik....
Bi bila to sveta maša? Bi se kruh spremenil v Jezusovo Telo in vino v Njegovo Kri? Bi pri obhajilu prejeli evharističnega Kristusa v svoje srce?
Takoj čutimo, da to ne bi bila maša, da to ne bi bilo Jezusovo Telo, čeprav bi bilo na zunaj vse tako, kot je pri pravi maši. Manjkalo bi nekaj bistvenega. Ta človek ni duhovnik. Ni prejel mašniškega posvečenja. Ni posvečen za takšna dejanja.
Če to prenesemo na skupno življenje moža in žene, ki sta le civilno poročena ali živita v zunajzakonski skupnosti, lahko razumemo, da kdor ni posvečen po zakramentu svetega zakona, potem nekaj bistvenega manjka tej skupnosti. Manjka božje posvečenje za takšno tobliko življenja. Lahko živita skupaj moški in ženska, lahko se ljubita, lahko imata otroke, vendar tej skupnosti manjka nekaj temeljnega. Manjka posvečenje, ki ga je Kristus naklonil za takšno obliko življenja.
Kristjan, ki je le civilno poročen, ali živi v zunajzakonski skupnosti, ne more in ne sme prejemati zakramenta svete spovedi, ne sme prejemati svetega obhajila (razen v smrtni nevarnosti), ne more biti boter ne pri krstu ne pri sveti birmi€Ś Zakaj? Zato, ker je potrebno pri sveti spovedi vedno trdno skleniti, da bomo s tem, kar ni bilo v skladu z Božjo voljo, prenehali. Kdor pa je le civilno poročen ali v zunajzakonski skupnosti, s tem načinom življenja ne bo prenehal, zato ne more izpolniti tega, kar je nujno potrebno za dobro spoved.
Vse, ki ste le civilno poročeni ali živite v zunajzakonski skupnosti, pa nimate ovir za sklenitev cerkvene pokore, vabimo in spodbujamo, da bi se odločili in se cerkveno poročili. Oglasite se v župnišču in dobili boste potrebne informacije. Naredite ta korak in odprle se vam bodo možnosti, da boste lahko prejemali zakrament svete spovedi in svetega obhajila, da boste lahko botri, da boste lep zgled svojim otrokom, zlasti pa sebi omogočili prejemati v obilni meri Božjo pomoč ter boste prejeli posvečenje skupnega življenja.
OZDRAVITEV ZAKONA V KORENINI
So primeri, da sta dva poročena le civilno. Eden od njiju, recimo žena, bi se želela poročiti cerkveno, mož pa ne. Ne bi pa imel mož nič proti, da se žena cerkveno poroči, vendar on ne bi želel iti v župnišče, da se uredi zapisnik, ne bi želel k poroki v cerkev, ne želi imeti s tem nobenega opravka, lahko pa žena uredi sama glede cerkvene poroke. (Ali obratno.)
V takšnih primerih Cerkev daje možnost ozdravitve zakona v korenini. Civilno poročena oseba, ki si želi cerkven zakon, z domačim župnikom uredi vse, kar je sicer potrebno pred poroko: zbrati in urediti potrebne listine in dokumente, zapisati zapisnik pred poroko in še drugo. Župnik naslovi prošnjo na škofijo, da škof poveljavi izjavo pri civilni poroki tudi za cerkveno področje in ozdravi zakon v korenini. (Učinki segajo od civilne poroke dalje, torej od korenine.) Pri ozdravitvi zakona v korenini ni poročnega obreda, ampak le pravno urejanje zakona. Zakon je možno ozdraviti v korenini le v primeru, da sta dva že civilno poročena. Od trenutka dalje, ko škof ozdravi zakon v korenini, lahko ta oseba prejema zakramente: spoved, obhajilo, je lahko boter€Ś
Če kdo ima takšno stanje oziroma okoliščine, naj se oglasi v župnišču in bo dobil potrebna pojasnila in navodila. Potrebno se je le doma pogovoriti in narediti korak za ureditev stanja.